Za kopičenje kilogramov nista vedno kriva genetika in nezdrav življenjski slog.

Jeste normalne ali celo manjše količine hrane, pazite na izbor živil in se redno gibljete, pa se kilogrami kljub vsemu kopičijo? Ne zvalite krivde prehitro na genetiko, obstaja verjetnost, da vaša ščitnica ne deluje pravilno in se zato redite.

Kaj je ščitnica?

Ščitnica je majhna žleza, ki ima v telesu precej pomembno funkcijo, ampak je pogosto zanemarjena. Ščitnica izloča pomembne hormone za normalno delovanje telesa. Če je ravnovesje v izločanju ščitničnih hormonov porušeno, hitro pride do težav. O neravnovesju ščitničnih hormonov govorimo v dveh primerih: kadar se izločajo premalo, oziroma ščitnica deluje prepočasi in kadar se izločajo preveč, oziroma ščitnica deluje prehitro.

Težave v primeru ščitničnega neravnovesja:

V primeru počasi delujoče ščitnice govorimo o hipotiroidizmu, kar lahko privede do golšavosti, s sabo pa nosi tudi druge neprijetnosti, kot so:

•  upočasnjen metabolizem in s tem kopičenje kilogramov
•  utrujenost
•  suha koža, lomljivi in krhki nohti
•  nespečnost

Jod, pomemben element za vzdrževanje homeostaze žleze ščitnice.

Jod je element, ki se v našem telesu nahaja le v sledovih. Da je za ščitnico izredno koristen so ugotovili, ko so začeli jedilni soli dodajati kalijev jodid in se je pojav golšavosti izredno zmanjšal, oziroma skoraj popolnoma odpravil.

Dobro delujoča presnova je ključnega pomena za ohranjanje idealne telesne teže. Naš metabolizem, ki ga uravnava ščitnica, je odgovorni del našega telesa za način uporabe energije in porabo kalorij; jod pa je katalizator, ki požene presnovne procese. Ščitnica absorbira jod, ki je ponavadi pridobljen s prehrano in nato sprosti hormone, ki nadzorujejo delovanje presnove. Ko prehrana in telesna aktivnost niso učinkoviti pri nadzoru telesne teže, je možni krivec počasna ščitnica. Ustrezne ravni joda so obvezne za idealno delovanje ščitnice in optimalni presnovni potek.

Priporočen dnevni vnos joda

Priporočen dnevni vnos joda je 150 µg, za nosečnice pa se ga priporoča nekoliko več, okrog 250 µg na dan.

Viri joda

Joda naše telo ni sposobno samo sintetizirati, v ustreznih količinah pa ga tudi v hrani težko najdemo. Bogat vir joda je morje. Največ ga vsebujejo morske trave in alge, precej pa ga je tudi v ribah.

Kelp kot eden najbogatejših virov joda:

Kelp je morska trava, ki raste v plitvih oceanih, bogatih s hranili. Zelo je bogat z jodom, v enem gramu suhega kelpa ga je nekaj več kot 9 mg. Zelo je priljubljen pri alternativnem zdravljenju ščitnice, saj je njegova uporaba zelo preprosta. Zaradi slanega okusa ga lahko uporabljamo namesto kuhinjske soli in ga potresemo po juhah, solatah in drugih jedeh. Že z 0,2 g kelpa na dan zadostimo potrebam telesa po jodu.

Mnenja strokovnjakov:

Pravilno delovanje ščitnice je ključno za metabolizem skoraj vseh tkiv v telesu in za razvoj centralnega živčevja pri dojenčkih. Delovanje ščitnice se kaže v sintezi ščitničnih hormonov, ki vsebujeta jod, to sta T3 in T4. Jod je element, ki je pomemben za sintezo ščitničnih hormonov.

Hye Rim Chung, Iodine and thyroid function. Ann Pediatr Endocrinol Metab. 2014 Mar; 19(1): 8–12. Published online 2014 Mar 31

Študije preteklih let predlagajo, da blago pomanjkanje joda negativno vpliva na kognitivni razvoj, tudi pri otrocih z normalnimi vrednostmi ščitničnih hormonov, kar je lahko vzrok za slabši uspeh v šoli.

Saliha Kanık Yüksek, Zehra Aycan, and Özgür Öner. Evaluation of Iodine Deficiency in Children with Attention Deficit/Hyperactivity Disorder. J Clin Res Pediatr Endocrinol. 2016 Mar; 8(1): 61–66.

Jod je v našem telesu prisoten kot element v sledovih, ki ima ključno vlogo pri izgradnji ščitničnih hormonov, ki uravnavajo rast, reprodukcijo, temperaturo in metabolizem vseh celic v človeškem telesu.

Jacqueline B. Marcus Chapter 7 – Vitamin and Mineral Basics: The ABCs of Healthy Foods and Beverages, Including Phytonutrients and Functional Foods: Healthy Vitamin and Mineral Choices, Roles and Applications in Nutrition, Food Science and the Culinary ArtsCulinary Nutrition The Science and Practice of Healthy Cooking 013, Pages 279–331