Stres in depresija sta postala spremljevalca velikega dela svetovne populacije. Danes lahko rečemo, da je izvor 80 % vseh civilizacijskih bolezni prav v stresu, ki spremeni metabolizem našega telesa, če se ponavlja ali traja predolgo.

Dolgotrajni stres pripelje do hudih motenj v organizmu, saj je stres le kratkotrajni program našega organizma , ki ga je narava ustvarila za izjemen slučaj kot je na primer poškodba, bolezen, huda psihična obremenitev ali življenjska ogroženost. Telo takrat deluje povsem drugače kot v normalnem stanju. V stresu energija, metabolizem in hormoni delujejo povsem drugače. Vendar pa ima naše telo ta program samo za trenutke, ne pa za tedne, mesece ali celo leta. To ni normalno stanje in telo ga ne more vzdrževati dalj časa brez posledic. V stanju stresa se tvori poseben hormon kortizol, ki najbolj pospeši proces staranja, kamor spadajo tudi vse bolezni. Kortizol ima negativne učinke na spomin, učenje, zdravje in počutje. Žleze ga izločajo, kadar smo pod stresom. In več kot imamo tega hormona, bolj stresno se počutimo, bolj smo podvrženi obolenjem in hitreje se staramo.

Kortizol- stresni hormon

Sprošča se v stanju stresa, v stanjih pretreniranosti, v mišicah deluje katabolno – razgrajuje proteine v aminokisline, razgrajuje rezervne maščobe v maščobne kisline, v jetrih pa se vsi ti metaboliti pretvarjajo v glukozo. Če smo dolgo pod stresom oz. vsak dan aktivno treniramo, pa se sistem poruši. Sistem deluje, ko se kratkoročna učinkovitost adrenalina manjša, telesu zagotavlja stabilen nivo krvnega sladkorja. Če je stresna situacija huda, se negativna zanka med ACTH in glukokortikoidi podre in sta obe koncentraciji visoki, višjo vrednost sladkorja pa zagotavljajo tudi glukagon, aldosteron, ADH ter ščitnični hormoni s povečanjem bazalnega metabolizma, sproščati pa se začnejo še endorfini.

Zakaj so konstantno povišane vrednosti kortizola slabe?

Konstantno povišana raven kortizola v telesu, poskrbi za neustavljivo željo po ogljikovih hidratih in maščobah – zato takrat, ko smo pod stresom tako radi uživamo v čokoladi, piškotih in različnih prigrizkih. Vse to posledično vodi v pridobivanje telesne teže, razdražljivost, slabšo koncentracijo…. Nenehna obremenitev nadledvičnih žlez vodi v pomanjkanje energije in v popolno izgorelost, kar nas kmalu privede do poseganja po kofeinu in po poživilih. Vse to pa le še dodatno obremeni nadledvične žleze, zviša raven kortizola…sledi pa še hujši padec in s tem začaran krog, vedno večjega poseganja po poživilih in s tem do vedno večje utrujenosti.

Prav tako preveč kortizola in nenehna obremenjenost nadledvičnih žlez onemogoča normalno proizvodnjo spolnih hormonov, kar vodi v neplodnost, impotenco, menstrualne težave…, prav tako je moteno izločanje melatonina in ščitničnih hormonov, presežek kortizola zelo obremenjuje naša jetra, zato se poviša slabi holesterol in inzulin. Prav tako kot kofein in poživila ter vsakodnevna velika športna aktivnost in psihični stres, tudi nekatera zdravila, vključno z diuretiki in s terapijo estrogena, vodijo do povečane ravni kortizola. Ker je kortizol katabolni hormon, njegova visoka raven spremeni telo – mišice začno izgubljati beljakovine.

Kako si lahko pomagamo ob povišanem kortizolu?

Da bi ohranili nizko raven kortizola vam priporočamo redno uživanje rožnega korena, ki je izboljšal počutje že mnogih. Rhodiola rosea ali rožni koren ne le znižuje raven kortizola, ampak skrbi tudi za dolgoročno uravnotežen in zdrav živčni sistem. Posledično izboljša spomin, koncentracijo, poveča raven energije, izboljša odpornost na bolezni in bistveno izboljša odzivnost na inzulin.

Zanimivost: Rhodiola deluje kot adaptogen, kar pomeni, da pomaga pri tem, da se telo lažje prilagodi novim in stresnim situacijam.

Kaj je Rhodiola Rosea ali Rožni koren?

Rhodiola je eno izmed zelišč, ki so se izkazala za učinkovita pri zdravljenju depresije. Čeprav je znana predvsem kot adaptogen v alternativni medicini so zdravilne koristi Rhodiole tudi izboljšanje razpoloženja in zmanjšanje simptomov depresije.
Rhodiola velja za naravni adaptogen zaradi svoje sposobnosti lajšanja in preprečevenja stresa.

                                                                Študije so ugotovile…

Rhodiola je pritegnila veliko pozornosti medijev zaradi svojih protistresnih učinkov in lastnosti izboljševanja našega razpoloženja. Testirana je bila v 180 študijah in izkazalo se je, da poveča telesno energijo in prepolovi čas v katerem si opomoremo po fizični aktivnosti. Testirali so jo celo na izčrpanih zdravnikih in ugotovili izboljšanje njihovih umskih sposobnosti.

Fitokemikalije v rhodioli, delujejo kot zaviralci monoaminskih oksidaz.

Adaptogen povečuje odpornost organizma na stres, ki ga sprožijo fiziološki ali psihološki dejavniki. Številne študije so pokazale, da Rhodiola vpliva na delovno uspešnost, preprečuje utrujenost, lajša glavobole in depresijo.

Rhodiola ima pomirjujoč občutek na naše telo in duševno stanje, ker ima zmožnost zmanjševati raven kortizola, ki je eden naših glavnih stresnih hormonov.