Ste ves čas utrujeni, in se že zjutraj zbudite nenaspani? Ste šibki, izčrpani in utrujeni brez konkretnega razloga? Hrepenite po sladki ali slani hrani? Imate potrebo po stimulansih, kot so kofein, nikotin, alkohol? Se težko spopadate s stresom?

Verjemite, niste edini. Nadledvična utrujenost prizadene veliko število ljudi, številke pa se iz dneva v dan povečujejo.

Adrenalna utrujenost, včasih označena kot insuficienca nadledvičnih žlez, se razvija, ko nadledvični žlezi nekaj časa proizvajata preveč svojih hormonov in ne delujeta več optimalno. Npr. po dolgem času neprekinjenega stresa.

Okvarjeno ali osiromašeno delovanje nadledvičnih žlez, vodi do prekomerne utrujenosti, izčrpanosti, želje po sladkarijah, ogljikovih hidratih in kofeinu, nezmožnosti za uravnanje ravni stresa, nestabilnega krvnega sladkorja ter številnih drugih bolezenskih znakov.

Kaj je nadledvična žleza?

Nadledvični žlezi sta dve majhni žlezi v velikosti oreha, ki sedita na vrhu naših ledvic in imata zelo veliko vlogo pri našem čustvenem in fizičnem zdravju. Odgovorni sta za proizvodnjo različnih hormonov, od katerih so odvisne številne funkcije in delovanje telesnih sistemov.

Zunanji del nadledvičnih žlez imenujemo skorja nadledvične žleze, ki izloča kortizol, aldosteron, DHEA in v majhnih količinah spolne hormone. Po menopavzi pa nadledvične žleze namesto jajčnikov proizvajajo določen del spolnih hormonov in zaradi tega do določenih težav prihaja ravno po menopavzi (nabiranje kilogramov okoli pasu…).

Najpomembnejši stresni hormon, ki ga izločata nadledvični žlezi, je kortizol.
Kortizol podpira naše potrebe za spopadanje s stresom. Ko sta nadledvični žlezi utrujeni ali izčrpani, nista več sposobni proizvesti dovolj kortizola. Kadar v telesu ni dovolj kortizola, takrat je človek zelo dovzeten za avtoimuna obolenja, sindrom kroničnih bolečin, kronično utrujenost, astmo, alergije in številne druge.

Pri prekomerni izpostavljenosti stresu, nepravilni in predelani prehrani, pa se nadledvični žlezi utrudita, kar vodi v izčrpanost nadledvičnih žlez.

AŠVAGANDA – NARAVNO ZELIŠČE ZA OKREPITEV DELOVANJA NADLEDVIČNE ŽLEZE

Zelišče iz Indije, znano tudi pod imenoma zimska češnja in indijski ginseng, je korenina grmičaste rastline. Liste gosto prekrivajo laski, cveti z drobnimi zelenimi cvetovi, zreli plodovi pa so oranžnordeče barve. Čeprav so užitni in zdravilni vsi deli rastline, se pri nas kot zelišče uporabljajo predvsem dolge rjave korenine, ki so posušene in zmlete.

Indijsko zelišče ašvaganda je eno najbolj cenjenih in uporabljanih adaptogenov v ajurvedski medicini.

Čez dan pomaga telesu ohranjati in tvoriti vitalno energijo, ker okrepi njegovo kljubovanje stresu, ponoči pa zagotavlja globok in miren spanec.

Ašvaganda pozitivno vpliva na vsa tkiva, še posebej kosti in mišice, hkrati pa krepi delovanje nadledvične žleze. Zaradi pomlajevalnih lastnosti se uživanje ašvagande velikokrat povezuje z zdravim staranjem. Pri starejših lahko uživanje vzdržuje mišični tonus, medtem ko športnikom pomaga pri povečanju mišične mase.

Študije…

O zdravilnih učinkih ašvagande je bilo do danes narejenih že 216 raziskav. Slednje so med drugim pokazale naslednje pozitivne učinke ašvagande:

• krepi delovanje imunskega sistema,
• kljubuje učinkom stresa na telo,
• blaži anksioznost in depresijo, ne da bi ob tem povzročala zaspanost.

Medicinske raziskave so pokazale, da ašvaganda uravnava raven kortizola, preprečuje preobčutljivost na inzulin in naravno uravnava hormone.

V študiji so preučevali primer 57-let stare ženske z klasično nadledvično hiperplazijo. Po 6 mesečnem jemanju ašvagande  so se v preučevanem primeru opazno izboljšale vrednosti štirih nadledvičnih hormonov.

Viri: Kalani A, Bahtiyar G, Sacerdote A.  Ashwagandha root in the treatment of non-classical adrenal hyperplasia. British Medical Journal Case Reports 2012, 10(1136).