Strokovnjaki ocenjujejo, da približno eden na 133 ljudi trpi za boleznijo, imenovano celiakija, pri kateri so posamezniki izjemno občutljivi na gluten.
Kaj je celiakija?
Najhujšo obliko alergije oz. intolerance na gluten imenujemo celiakija. To je dedna, kronična bolezen prebavil. Gre za avtoimuno obolenje tankega črevesja, ki ga pri genetsko dovzetnih posameznikih sproži uživanje glutena.
Gluten bolnikom poškoduje sluznico tankega črevesja, predvsem resasto površino, kar pa je funkcijsko najpomembnejši del prebavnega trakta za absorpcijo – vsrkavanje hrane in transport prebavljenih snovi. Posledica tega so lahko tudi spremembe na drugih telesnih organih.
Bolezen je značilna za vse starosti. Znanstveniki so dokazali, da je pogostejša v tistih kulturah, kjer uživamo več pšenice.
Zelo zanimivo je, da ne vemo, zakaj in kdaj se bolezen pojavi. Najverjetneje gre za vseživljenjsko bolezen, ki je različno hudo izražena. Običajno se razkrije ob povečanem stresu, pri fizičnih, psihičnih ali hormonskih spremembah, pri različnih operacijah, spremembi okolja …
Ne glede na to, kaj je pravzaprav vzrok bolezni, pa se bolnikom stanje bistveno izboljša z uvedbo diete brez glutena.
Brezglutenska dieta
Ljudje s celiakijo ne morejo prebaviti glutena. Za zdaj je edina oblika “zdravljenja” brezglutenska dieta, ki preprečuje nastanek in poslabšanje bolezni, saj se lahko neupoštevanja tega pravila konča s smrtjo. Poleg tega morajo biti ljudje s celiakijo previdni pri uživanju žit, ki sicer ne vsebujejo glutena, kot je oves, saj največkrat rastejo v bližini žit z glutenom ali pa jih obdelujejo v istih zabojih.
Brez glutenski kruh
Gluten je rastlinska beljakovina, ki jo vsebujejo pšenica, rž in ječmen, torej tudi večina vrst kruha in žit, ne pa tudi vsi predstavniki te velike družine. Glutena namreč ne vsebujejo divji riž, koruza, ajda, proso, amarant, kvinoja ter sojino in sončnično seme.
Gluten je snov, zaradi katere je kruh prožen in s primerno teksturo. To je razlog, da iz moke, ki ji odstranijo večino glutena, nastane lepljivo testo, zaradi česar je kruh iz njega lepljiv. Poleg tega gluten prispeva k drugim pomembnim lastnostim kruha. V testu ohranja pline, ki se sproščajo med fermentacijo, kar omogoči vzhajanje testa, med pečenjem pa kruh prav po zaslugi glutena otrdi in dobi ustrezno obliko. Gluten ima tudi vpojne lastnosti, zaradi česar se kruh v juhi in drugih tekočih razmoči. Na drugi strani pa star kruh splesni prav zaradi glutena.
Prehrana brez glutena
Medtem ko ljudje na brezglutenski dieti ne smejo uživati ničesar, kar je izdelano iz pšenice, rža ali ječmena, pa so jim na voljo žita in moke, ki ne vsebujejo glutena (pozornost velja pri mešanicah, ki pogosto vsebujejo pšenično moko).
Živila, ki ne vsebujejo glutena, so bučno seme, koruza, krompirjeva moka, riž, amarant in soja.
Dandanes so na voljo številna brezglutenska živila, vključno s kruhom, piškoti in kosmiči. Tudi večina mlečnih izdelkov je brez glutena – izjeme so sirni namazi in siri z modro plesnijo ter mlečni napitki z različnimi okusi in sladkani z vaniljevim sladkorjem. Meso ne vsebuje glutena, razen če je močno predelano (salame in klobase).
Podobno velja za sadje, zelenjavo in oreške. V naravni obliki so brez glutena, ne pa tudi, če jim med proizvodnim procesom dodali škrob ali zgoščevalce.
Bodite pozorni na deklaracije!
Pri odločanju za nakup je treba najprej pozorno prebrati seznam sestavin in se v primeru dvomov obrniti neposredno na proizvajalca. Posebna pozornost je potrebna pri zgoščevalnih sredstvih, ki pogosto vsebujejo pšenično moko. Gluten utegnejo vsebovati tudi nekateri emulgatorji in stabilizatorji. Pšenična moka je v živilski industriji zelo priljubljeno polnilo, vezivo in ojačevalec okusa, zato izdelki z oznako “brez dodane pšenične moke” niso nujno tudi brez glutena.
There are 0 comments